NASA je sporočila, da bi lahko imela planeta v obliki limone, imenovana PSR J2322-2650 b, nahajališča diamantov. Atmosfera te planete, ki jo je leta 2017 odkril teleskop James Webb, je sestavljena pretežno iz helija in ogljika.

Ekipa astrofizikov s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je s pomočjo Nasinega teleskopa James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje so objavili na spletnih portalih Delo, 24ur in Siol.

Inštitut za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti je opozoril na močno magnetno nevihto, ki naj bi Zemljo dosegla v noči na 12. november, okoli 20:00 po moskovskem času 11. novembra naj bi se začela močna magnetna nevihta, ki ji bo sledil še močnejši udar.

Astronomka Lisa Kaltenegger, ki deluje v ZDA, meni, da je raziskovanje eksoplanetov naredilo velik preskok z ostrim očesom vesoljskega teleskopa James Webb. Po njenih besedah je sedaj načeloma mogoče najti življenje v vesolju. Raziskave, ki so bile prej nemogoče, so sedaj prešle na stran možnega.

Nobelovo nagrado za fiziko leta 2025 so prejeli John Clarke, Michel Devoret in John Martinis za njihovo delo na področju kvantne mehanike. Vsi trije nagrajenci delujejo v Združenih državah Amerike.

Z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb so znanstveniki odkrili polarne svetlobe na rjavi pritlikavki SIMP-0136, nebesnem telesu med planetom in zvezdo. To je šele tretjič, da so opazili ta pojav zunaj Zemlje, kar dodatno osvetljuje dinamiko atmosfere teh nenavadnih objektov.

Znanstveniki so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili črno luknjo, imenovano QS01. Domnevajo, da je nastala kmalu po velikem poku in preden jo je obdala galaksija. Črno luknjo obkroža razpršena avreola, teleskop pa jo zaznava kot majhno rdečo piko. Potrditev tega odkritja bi pomenila odkritje prve tovrstne prvotne črne luknje.

Vesoljski teleskop James Webb je odkril starodavno črno luknjo z redkim oblakom materiala, kar bi lahko spremenilo trenutne teorije o vesolju. Astronomi menijo, da je lahko ta 'skoraj gola' črna luknja nastala v prvi delček sekunde po Velikem poku. Odkritje bi lahko pretreslo dosedanje razumevanje nastanka galaksij.

Zemljo je zajela planetarna magnetna nevihta, pri čemer so posamezni izbruhi dosegli raven G3 (močna). To so sporočili strokovnjaki Laboratorija za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti. Vzrok za nevihto je oblak sončne plazme.

Teleskop James Webb je odkril nov, do zdaj neznan satelit, ki kroži okoli planeta Uran. NASA je satelitu dodelila oznako S/2025 U1. Odkritje je prispevala skupina z Jugozahodnega raziskovalnega inštituta.

Znanstveniki so prvič uspeli opazovati trenutek, ko so se v protoplanetarnem disku zvezde začeli strjevati vroči plini, kar pomeni začetek nastajanja novih planetov. To izjemno odkritje, ki se je zgodilo 1300 svetlobnih let od Zemlje v srcu Oriona, razkriva skrivnosti praprazačetka našega Osončja. Mednarodna skupina raziskovalcev je za to prelomno opazovanje uporabila teleskopa ALMA in James Webb.